Ni lepšega, kot izogniti se gužvi na cestah in občudovati lepote naše obale na dveh kolesih, na poti, narejeni samo zate in z vetrom v laseh.
Kolesarsko pot na trasi bivše železnice Trst-Poreč sva prevozila po njenem slovenskem delu med Koprom in mejo na Dragonji. Ta del je tudi najbolj asfalten in najmanj naporen na celotni trasi. Pa tudi tako lep, da tista dva klanca zmoreš za hec in sploh ne veš, kdaj sta mimo, ko pa so razgledi tako dih jemajoči.
Žal pot ne gre skozi Piran pa tudi skozi Izolo se pelješ bolj po zaledju, lahko pa seveda vedno skočite malo po svoje in se kasneje spet priključite poti.
Sicer pa se boste najprej zapeljali po pravi kolesarski avtocesti med Koprom in Izolo, nato kratek čas brusili gume po makadamskih poljih, se povzpeli nad Izolo in potovali skozi tunel, ki mu sledi spust v Strunjan pa spet vzpon in skozi še daljši in lepši tunel v Portorož.
Tam se spustite v Lucijo in po obalni poti v Sečo (kjer lahko obiščete opevani Vrt kaktusov!), ob Jernejevem kanalu do vhoda v Sečoveljske soline in naprej do mejnega prehoda na reki Dragonji.
In prav vsak košček poti je čudovit, tako da se sploh ni problem vrniti po isti poti nazaj in vse videti še enkrat.
Z manjšim ovinkom, nazaj grede skozi Izolo, sva naredila kar 52 kilometrov, a je bilo vse skupaj mala malca. In komaj čakava na repete!