Social Media

Hamburg izven centra in praktični nasvet

Za konec sva prihranila še tiste manj turistične, a zato morda še toliko bolj zanimive kotičke Hamburga, kjer lahko doživite pravi utrip mesta, opazujete domačine, ki se odpravljajo po vsakodnevnih opravkih, obiščete zanimivo trgovino, kupite originalen spominek, si privoščite konkreten burger ali spijete kavico.


Najbolj hipster predel, ki sva ga našla, je gotovo Sternschanze v okrožju Karolinenviertel. Tu se nahajajo vse mogoče trgovinice s konceptom in lokalčki z dušo, kjer sva v zavetju dreves ali simpatičnih interierjev z užitkom popila prvo jutranjo kavo, domačini pa prvo jutranje pivo (resno, tudi ženske povsem neobremenjeno pijejo pivo ob devetih zjutraj sredi delovnega tedna). Čeprav se zdi, da so zadnje čase že vse trgovine s konceptom po Evropi enake, sva v Hamburgu našla kar nekaj zelo unikatnih z ogromno izbiro, ki je drugje še nisva opazila. Všeč nama je bilo tudi, da so praktično vse trgovinice, pa naj prodajajo obleke, torbice, kozmetiko, knjige, modelčke letal, ure ali čevlje, polne zelenja. Skoraj nikjer ni manjkal kakšen fikus, kaktus in obvezna monstera. Vejice in stebla pa so ponekod uporabili celo kot obešalnike za nakit in podobne izdelke. Plus točke za izvirnost! Ob U-bahn postaji Sternschanze se razprostira tudi lušten park, na drugi strani pa se začne že hamburški velesejem in nasproti njega Planten un Blomen, o katerem sva se že razpisala


Sternschanze nama je bil še bližje, ker sva tam tudi spala in to v hotelu Superbude, ki prav pooseblja duh svojega okoliša. Notranjost ogromne meščanske stavbe so povsem prenovili in jo domiselno opremili skoraj izključno iz recikliranih materialov in predmetov. Vsak dan sva opazila kakšno novo stvar, steno iz praznih plastenk, in steno oblečeno v kavbojke, samokolnice spremenjene v stole, luknje sredi miz s teglčkom za rože. Prav nič niso škodili vzdušju tudi vsak dan sveži šopki travniškega in gojenega cvetja iz okolice. Skoraj vsak večer so popestrili z nastopom mladih glasbenikov, v hotelu pa deluje tudi manjši rock klub. Največja zmaga za naju je bil samopostrežni zajtrk z zares obilno ponudbo in pekačem za vaflje, ki sva ga s posebnim veseljem zlorabljala iz dneva v dan. Zraven pa sva si lahko postregla še z vsemi drugimi možnimi jedmi, kavo, čajem, sveže stisnjenimi sokovi in vodo, v kateri se je namakalo narezano sadje. Sratka Superbude naju je čisto sezul in ga močno priporočava!


Južno od Sternschanze in Karolinenviertla pa se vse do obale razprostira najbolj zloglasno in legendarno hamburško okrožje St. Pauli. Ne gre zgolj za turistično past, ampak za dejansko jedro alternativne in zabavne scene Hamburga, ki je za mesto tako značilno in pomembno, da boste v trgovinah s spominki povsod našli celo več majic in skodelic z lobanjami in napisom St. Pauli, kot tistih z napisom Hamburg. To je del mesta, ki je bil vedno bolj svoboden od ostalih, kjer je bilo dovoljeno več, kot drugod. Tukaj so se nekdaj zbirali in zabavali mornarji med obiskom mesta, zadnja desetletja pa predvsem turisti in svobodomiselni domačini, ki obiskujejo številna gledališča, mjuzikle, rock bare in glavno atrakcijo Reeperbahn, ki je glavni nemški red light district. Na povprečen večer se boste po tej ulici, polni striptiz klubov in še česa drugega, komaj premikali v gneči. Prav nič čudnega pa ne bo, če boste med striptizetami in drag queeni opazili tudi dedke in babice, bolj zgodaj zvečer pa celo otroke. Povprečnemu obiskovalci se bo Reeperbahn z okoliškimi ulicami zdel vseeno bolj zbirališče sumljive družbe, beračev, mrtvo pijanih motoristov in kupov smeti po tleh, med številnimi picerijami in kebabi. Takšnega smrada in umazanije res ne boste našli nikjer drugje v Hamburgu. Je pa vsekakor sprehod skozi to okrožje obvezen že zaradi kulturnega šoka, ki ga boste doživeli, ko se boste iz urejenih ulic, polnih uglajenih ljudi, naenkrat znašli v mestu razvrata, kjer se odprejo prav vsi ventili sicer natančnih in delavnih Nemcev.


Na zadnji deževen dan sva se v kislem vremenu odpravila raziskat še en značilen del mesta - Altono. Altona je bila do leta 1938 samostojno mesto, do leta 1864 pa celo pod Dansko upravo. Tudi njen zahodni del, Ottensen je ustanovil danski kralj. Zato tukaj najdemo posebno mestno jedro in vso mestno infrastrukturo, ki danes, ko je Altona del Hamburga, ni več pomembna. Zaradi dežja sva se bolj zadrževala po notranjih prostorih in naredila zgolj kratek obhod, brez fotografiranja. Tudi sicer nisva bila ravno navdušena nad videnim (čeprav je za to lahko krivo vreme), saj sva dobila vtis, da so sicer luštne ulice s starimi in lepimi zgradbami, danes predvsem polne manjših trgovin in večjih nakupovalnih centrov. Sredi mesta sva tako našla celo Ikeo, ki se ponavadi skriva na obvoznicah in ob avtocestnih priključkih daleč od mestnih jeder. Prepričana sva, da je tudi Altona vredna obiska na sončen dan, Ottensen pa nekateri hvalijo celo kot nemški Pariz zaradi številnih podobnih zgradb in kavarn.

Za konec sva pripravila še nekaj nasvetov za obisk Hamburga, ki jih morda še nisva omenila v prejšnjih zapisih.

Kdaj?


Hamburg je primeren za obisk v vseh letnih časih, gotovo pa je najlepši konec pomladi, ko vse začne cveteti in zeleneti (to se v mestu, ki je tako polno parkov in drevoredov, močno pozna). Tudi poletja zaradi bližine Severnega morja niso prevroča, zaradi dreves pa je verjetno spet čarobno v začetku jeseni, ko je vreme spet bolj stabilno in listje dobiva vse mogoče odtenke oranžne, rdeče in rumene.

Za koliko časa?


Glavne znamenitosti mesta se da obiskati tudi v enem dnevu, a bi morali res hiteti in ogromno prehoditi. Idealno za umirjeno raziskovanje se nama zdi tri dni, za to, da res vidite vse in dobite občutek, kakšen je utrip mesta, pa bi potrebovali vsaj 5 dni. Je pa v mestu toliko zanimivih predelov, zgradb, kavarn, muzejev, trgovin, priložnosti za rekreacijo in izlete v okolico, da vam gotovo ne bi bilo dolgčas tudi kakšen mesec preživeti tukaj. Če bi imela na voljo še kakšen dan več, bi gotovo skočila v najbolj zahodni del mesta, Blankenese, ki je nekakšen hamburški Beverly Hills, poln razkošnih vil, ki so si jih zgradili številni pomorščaki skozi stoletja. Višje ob reki so tudi številne plaže, kamor se domačini odpravijo s kolesi ali trajektom in preživljajo poletne popoldneve in večere. Nasproti Blankenese-ja se razprostira tudi Altes land, ogromno območje, polno sadovnjakov in ljubkih starih kmečkih hišic, kjer je sredi pomladi še prav posebej lepo, ko lahko s kolesom ali peš uživaš med cvetočimi sadnimi drevoredi. Z vlakom ali avtom pa so le kakšno uro oddaljena še številna slikovita in bogata mesta, kot so Lübeck, Bremen, Lüneburg in Schwerin.

Kako v Hamburg?


Najtežje je v bistvu priti iz Slovenije v Hamburg. To, da se splača priti, smo že ugotovili, a direktne povezave so redke. Z avtobusom ali vlakom ni najbolj ugodno, predvsem pa traja nenormalno dolgo. Najhitrejši način je letalo - nedavno je Adria odprla celo direktno povezavo Ljubljana - Hamburg. Tretja opcija je osebni avtomobil, ki spada med cenejše možnosti (sploh če imate dizla), a morate vedeti, da boste sedeli za volanom vsaj 10 do 12 ur v eno smer. Zato se za nekajdnevni obisk ne izplača najbolj. Na koncu sva prišla do zaključka, da bi bilo idealno narediti vsaj 14-dnevni roadtrip do severa Nemčije in nazaj ter s potjo opraviti v številnih krajših etapah, zraven pa obiskati še kakšno izmed res ogromno zanimivih mest in pokrajin, ki jih Nemčija ponuja. Ko ste enkrat v Hamburgu pa se najbolj splača nekje pustiti avto in se po mestu potepati z javnim prevozom ali kolesom. O resnično ugodni Hamburg card ter praktičnih Hamburg City Bikes sva že pisala.

Kje spati?


Kot v vsakem večjem mestu, se tudi v Hamburgu za vsak žep najde možnost. Od ugodnih skupnih ležišč v hostlih in Airbnb-jev, do luksuznih in dragih hotelov. Za tisto srednjo pot pa se nama zdi Superbude hotel in hostel, v katerem sva spala midva, najboljša izbira. Malenkost višjo ceno upravičijo s super opremo, ustrežljivostjo in izvrstnim vzdušjem ter še boljšim zajtrkom, ki je vključen v nočitev.


V sodelovanju s Come to Hamburg

Objavite komentar

Instagram

2024Theme by BD