To je zgodba o hotelu, ki je kljub izjemno velikemu vložku (današnjih 250 milijonov dolarjev) uspel bankrotirati v enem letu, životariti naslednjih 20, nato pa klavrno propasti in utoniti v pozabo. Če nama ga ne bi priporočili prijatelji, niti ne bi vedela, da je kdaj obstajal, čeprav velja za najrazkošnejši in najrazvratnejši hotel, ki je bil kdajkoli zgrajen v katerikoli socialistični državi na svetu. In to le dobro uro vožnje iz Slovenije, na otoku Krku, v Malinski.
Za kako razkošno in pompozno zadevo je moralo iti, ti postane jasno takoj, ko stopiš vanj. Morda gre danes za malce bolj grozljive občutke veličastnosti, kot je verjetno šlo v sedemdesetih letih, a vseeno. Vsakih nekaj minut preprosto obstaneš in onemiš. Od kletnih prostorov, garderob in ogromnih kuhinj, do velike terase z neurejenimi vrtovi in razgledi na morje ter velikim zunanjim in notranjim bazenom. Pa savne, bari, ogromen sprejemni prostor, kegljišče, igralnica, stopnišča in novi razgledi pa stopnišča in na ducate bolj ali manj razmetanih sob pa stopnišča in streha in spet razgled. In vse prosto postavljeno na ogled.
Danes je hotel predvsem poln firbcev in grafitov ter ostankov stekla. Baje ga uporabljajo tudi kot poligon za paintball. Svoj čas pa so ga obiskovali najvišji politiki in zvezdniki z obeh strani železne zavese. Tu sta se užitkom predajala Sadam Hussein in Silvio Berlusconi.
Vse skupaj je postavil in vodil ustanovitelj slovite revije Penthouse, Bob Guccione, in v ogenj poslal Penthousove hostese, kot mirovne sile novega sveta. Imel je namreč vizijo, da se bodo v tem mondenem letovišču lahko sprostili politiki obeh strani razgretega sveta ter morda dosegli kakšen kompromis, ki ga sicer ne bi. Strasti bi potešili v igralnicah, bazenih, diskoteki in v družbi lepih mladenk, namesto na političnih in vojaških prizoriščih. Vsekakor plemenita ideja, a lotil se je je s takim zanosom, da ga je realnost prehitela in kmalu postavila na trda tla.
Ko bereš, kako niso poznali meja pri ugajanju gostom, se niti ne čudiš, da so razglasili bankrot že prvo leto obratovanja. Na dan so med drugim postregli s po 100 kilogramov jastogov in 5 kilogramov kaviarja. Menda so celo napolnili bazen s šampanjcem. Kaj vse so si še privoščili verjetno nikoli ne bomo izvedeli, kroži pa veliko bolj ali manj pikantnih zgodbic. Česa drugega niti ni za pričakovati ob tako megalomanski zgradbi in ljudeh, ki so oblikovali njeno zgodbo.
Ko sva se potikala po hotelu, je bil še prav posebej siv in turoben dan. Veter je strašljivo vlekel skozi odprte prostore in goščavo rastlin, ki vztrajno preraščajo zgradbo. Tako da marsikdaj nisva vedela, ali naju je spreletel srh ali sva se naježila zaradi veličastnosti in žalosti vsega skupaj. Morda je pa tako še bolje - zdaj gre morda za še bolj edinstveno izkušnjo, kot je šlo nekoč.
Haludovo je pravi spomenik nekega drugega obdobja, časov, ki so nam danes že precej tuji in vizij investitorja ter arhitekta. Je prav poseben kraj, kjer hashtag #stayandwander paše bolj, kot kjerkoli drugje. In je definitivno nujen za obiskat, če se potikate po Krku. Pa tudi, če se ne. Naju je tako navdušil, da bi se še enkrat odpeljala v Malinsko ekstra, samo zaradi Haludovega.
Objavite komentar