Mislm, da lahko rečeva, da ima Miha novo ljubezen. Topli in daljši dnevi omogočajo skok na izlet tudi po službi, Sv. Jakob pa je ravno prav blizu (15km iz centra Ljubljane) in lahko dostopen, da ne vzame preveč časa. Obenem je možno z avtomobilom priti skoraj do vrha, tako da je vzpon primeren za prav vse stopnje pripravljenosti. Če vam s Katarine (Topola) ni dovolj, pač parkirajte nižje in začnite od tam. Midva sva parkirala čisto na dnu, v vasi Gabrje, in se sprehodila kar po glavni cesti, skozi gozd in travnike, ob šumenju bližnjega potoka. Da ne bo pomote, to ni zgolj sprehod, pač pa je potrebno kar pošteno zagrizti v kolena. Ves čas so naju prehitevali cestni in gorski kolesarji - očitno gre za zelo priljubljen kolesarski cilj. Cestni so večinoma obrnili na Katarini, ki je nekakšen vmesni vrh in izhodišče za na Jakoba. Ogromno se jih je zasedelo na terasi gostilne Dobnikar, ki ima hands-down najboljšo lokacijo na hribu.
S Katarine je do vrha še 40 minut in začne se hudo navkreber. A po nekaj minutah res najstrmejšega klanca na poti, se teren položi in čaka nas prijeten sprehod skozi gozd, nato mimo kmečke domačije in že ga zagledamo: romantičen prizor, kot iz filma, makadamska pot med cvetočimi travniki, desno pogled na Grintovce, levo na Polhograjske dolomite, na sredini pa grič s cerkvico Sv. Jakoba na vrhu.
Do vrha se splača, da dobite štempelj in lahko rečete, da ste bili na vrhu. Sicer so pa prizori s travnika ob vznožju dosti bolj fotogenični.
Okrog sedmih zvečer je še toliko lepše, ker sonce počasi zahaja, tako da sva na vrhu samo pomalicala, potem pa imela cel fotošuting s skakanjem in valjanjem po regratovih lučkah in zlaticah spodaj.
Sv. Jakob je res popoln kraj za romantičen pobeg v naravo ali zgolj za polnjenje baterij. Če ste malo bolj divji, pa priporočava še tretjo opcijo.
Že peš se je zdel vzpon na Katarino in potem še na Jakoba iz polhograjske strani spoštovanja vreden. Na kolesu pa dobi povsem nove razsežnosti! Miha ne bi bil Miha, če ne bi skušal, neprimerni podlagi navkljub, s cestnim kolesom vse do vrha.
Priporočava zmeren, tempiran prvi del, ker se od Katarine do restavracije Vihra, kjer se asfalt konča, cesta postavi tako pokonci, da boste zanjo potrebovali skoraj toliko moči, kot za nekajkrat daljši prvi del vzpona. Potem se začne makadamska pot in to precej strma, tako da skušajte od nekje privleči še zadnje atome energije, da se z veliko hitrostjo zaženete vanj. Drugače ga boste težko speljali. Potem je vožnja do Jakoba zelo luštna in vozna. Tik pod vrhom se pot zoža in drastično poslabša. Tudi strmina ne pomaga, tako da vam lahko zaželiva le veliko sreče, ker jo boste potrebovali.
Spust je najboljši po drugi strani, proti Medvodam. Sprva je zelo strmo in nevarno, a je cesta večinoma lepša, kot iz Gabrja gor. Ko strmina popusti, sledi lepo število kilometrov z ravno prav naklona navzdol, da lahko dosežete lepo hitrost ob zmernem vrtenju pedal. Čisti užitek!
Statistika:
višina izhodišča: Gabrje (326m), Topol - Katarina (645m)
višina cilja: cerkev Sv. Jakoba (806m)
čas hoje: Gabrje (1h 30min), Topol - Katarina (40min)
čas brcanja s kolesom: odvisno od vas in vaše opreme - Miha je iz Gabrja potreboval točno 37min
Objavite komentar