Letošnje praznično vzdušje se je pri naju pričelo veliko prej kot v preteklih letih. Mraz in sneg sta tako pohitela, da že od sredine novembra ob jutranji kavici poslušava božične pesmi, se sladkava z maminimi pošiljkami domačih piškotov, ob večerih gledava božične filme, zbirava smrekove vejice, lučke in počasi okrašujeva stanovanje... Na koledarčku veselega decembra pa se vsako leto obvezno znajde tudi obisk vsaj enega božičnega sejma.
V soboto zjutraj sva se sredi Dolenjske zbudila v pravo zimsko pravljico. Sosednje griče in vinograde je pobelil sneg, vse je bilo tako zelo tiho in spokojno. Težko sva se uprla vabljivi toplini domačega zavetja, a sva kaj kmalu že sedela v avtu na poti v Zagreb. Na kavi tik pred mejo sva opazovala številne avtobuse, ki so se podajali v isto smer in niti v sanjah nisva slutila kaj naju čaka tisti večer.
okrasna škatla TORKILD / umetne lončnice BILKE / umetna rastlina TORGEIR / ura HERMAN / ogledalo z napisom BRUNO / košara HEROLD / odeja LINNEA / veriga luči KAARE
Na obrobju parka Bundek, v bližini muzeja sodobne umetnosti, se v sodobnem arhitekturnem kompleksu nahaja prav posebno stanovanje. Stanovanje, ki je za en vikend postalo najin dom. Stanovanje, ki že ob prvem obisku da občutek domačnosti in je v celoti opremljeno izdelki skandinavskega Jyska. Na mizi naju je pričakala buteljka vina in slastni medenjaki, zunaj je snežilo in imela sva krasen izgovor, da dan preživiva na toplem.
Lep čas sem bezljala gor in dol po stanovanju in občudovala raznorazne dodatke, vohala svečke, prestavljala vazice in na koncu končala z več sto fotografijami na mobitelu in še enkrat toliko na fotoaparatu. Si sploh lahko predstavljate kako se počutiš, ko se znajdeš v takih nebesih?
Preostanek popoldneva sva preživela odmaknjena od sveta, stran od računalnikov in ostalih motečih dejavnikov. Res fino je, ko lahko brez slabe vesti preživiš par ležernih uric v dvoje.
Po večerji pa sva se končno odpravila tudi v mesto. Medtem ko sta imela Miha in taksist na prednjih sedežih veleumne pogovore o svetovni politiki, sem odsotno zrla v daljavo in tu pa tam slišala kakšen "vauuu, poglej to, poglej tisto". Izstopila sva na glavni železniški postaji in se mimo drsališča skozi park Zrinjevac podala na osrednji trg. Trume ljudi, ki so prišle obiskat uradno najlepši božični sejem v Evropi, so bile neverjetne. Komaj sva si utirala pot in za nekaj sto metrov porabila slabo uro. Gromozanska gneča prepreči tudi to, da bi si v miru ogledal kakšno stojnico. A mesto je vseeno čarobno. Okrasitev je izjemno bogata, lučke so lepo razporejene, bele stojnice pa strašno šik. Tu pa tam stoji še ločeno okrasje, pa pobeljene smreke, en kup fotogeničnih kotičkov. Da o melodijah, ki donijo po ulicah, o vonju po kuhanem vinu in slastnih klobasah sploh ne govorim!
A midva sva raje stekla na Gornji grad. S Strossmayerovega šetališta sva opazovala tisočere lučke mesta pod nama, nato pa se podala proti Klovićevim dvorom, od koder se odpira pogled na mogočno Zagrebško katedralo in kjer se nahaja ena izmed najbolj priljubljenih točk za fotografiranje - svetleči okvir. Privoščila sva si fritule, punč in kuhano vino ter mraz odgnala s plesom ob ritmih kvarteta Marka Tolja.
Skozi prostrana okna sva naslednje jutro uzrla roza nebo in se nekaj dremežev kasneje prebudila v jasno jutro. Ivje na sosednjih drevesih naju ni prav nič vabilo ven, zato sva jutro podaljšala kolikor se je dalo in uživala še zadnje trenutke v udobju Jyskovega stanovanja.
Opoldne sva se odpravila v mesto na brunch, nadaljevala s sprehodom na tržnico, uživala ob ulični glasbi, se sončkala na grajskem griču in si privoščila kavo v fensi šmensi Kaptol Boutique Cinema baru.
Čin čin na take vikende!
V sodelovanju z JYSK