Hamburg nima pravega starega centra mesta, kot smo jih vajeni v večini evropskih mest. Mesto je sicer staro vsaj 1200 let in je bilo večino svojega obstoja, zahvaljujoč svoji lokaciji in pristanišču, eno najbogatejših daleč naokrog. Toda leta 1842 je v več dni trajajočem t.i. Velikem požaru zgorela tretjina mesta, ki so ga obnavljali naslednjih 40 let, daleč največjo katastrofo pa je doživel med drugo svetovno vojno. Brez pretiravanja: zavezniki so tekom vojne na Hamburg, kot eno strateško najpomembnejših nemških mest, odvrgli več kot 39 tisoč ton bomb, večino v osem dni trajajočem zračnem bombardiranju julija 1943 (operacija Gomora). Ker je bilo takrat ravno sušno obdobje, je bila stvar še toliko hujša - zaradi bombardiranja in požarov je nastal kar 460 metrov visoki ognjeni tornado, ki je še pripomogel k skoraj popolnemu uničenju mesta. Na pogorišču svojih domov se je znašlo pol milijona beguncev. Ob pogledu na fotografije iz tistega časa je pravi čudež, da mesto sploh še obstaja. Dosti bolj razumljivo pa je, da značilnega srednjeveškega jedra, ki bi preživelo take preizkušnje, tukaj ne boste našli.
Na koncu ulice najdemo manjši park z visokim cerkvenim stolpom, ki s svojo črno barvo izstopa daleč naokoli. Ožgani zvonik je namreč vse, kar je ostalo od nekoč veličastne katedrale Svetega Nikolaja po bombardiranju mesta. Območje so očistili in zavarovali, sicer pa pustili kot mogočen spomenik človeškim zablodam, kot je bila svetovna vojna. Za nekaj evrov se lahko z dvigalom dvignete tudi na razgledno teraso 73 metrov visoko, nekako na polovico stolpa.
 |
| Cerkev Svetega Mihaela na levi in cerkev Svetega Nikolaja na desni |
Sicer pa je najpomembnejša in najlepša cerkev Svetega Mihaela, ki je mimogrede tudi največja cerkev v severni Evropi. Nama je žal ni uspelo obiskati, a tudi nanjo se da povzpeti z dvigalom na 109 metrov.
Po spletnem raziskovanju odkrila cerkev Svetega Petra, ki stoji poleg glavne nakupovalne ulice, a med turisti pogosto ostane spregledana. Za štiri evre se lahko, sicer peš, po več kot 540 stopnicah povzpnete povsem v konico cerkvenega stolpa in uživate v razgledu z najvišje točke v mestu, na 132 metrih nad tlemi. Ker vam prav nič ne more zakriti pogleda, lahko ob sončnem dnevu vidite ves Hamburg, ki se resnično razteza do konca obzorja. Šele tukaj zares začutiš, kako ogromno je to mesto.
S Petrija pa se odpre najlepši razgled na mestno hišo in osrednji mestni trg. Rathaus je še ena izmed veličastnih znamenitosti, a je za razliko od večine turistov nisva obiskala. Raje sva se ustavila ob bližnjem kanalu s pogledom na Alsterarkaden, kjer sva si privoščila večerjo v eni izmed najbolj opevanih hamburških restavracij, Vleet.
 |
| Restavracija Vleet |
Tam so naju pocrkljali s sezonsko špargljevo juho, vrhunskimi jedmi s sveže ulovljenimi ribami in domačimi sladicami, najlepše pa bilo posedati povsem ob vznožju arkad in uživati v pogledu na večerni Rathaus.
No, če ste že v centru, če imate preveč časa ali si res želite nekaj, kar v Sloveniji še ne obstaja, naj vam ne bo preveč žal sprehoda po Mönkebergstrasse in obiska v kakšni izmed res številnih trgovin. Tu boste gotovo našli vse, kar si lahko zamislite. Za oddih in malico priporočava pekarno/restavracijo Schanzenbäckerei, kjer imajo ogromno izbiro hladnih in toplih sendvičev, sladic, solat in pijače po zelo razumnih cenah, pomalčkate pa lahko na lepo urejeni terasi v senci starih dreves.
Za občudovanje izložb se sprehodite po Poststrasse in sosednjih ulicah v bližini Rathausa, kjer se izza oken lesketajo draglujčki in biseri, pa high end modne poslastice in vse ostale fine reči ob katerih zažarijo oči tistih pravi šopaholičark. S kar nekaj kavarn in restavracij v tistih koncih pa se za odpirajo tudi številni razgledi na okoliške kanale in zgradbe. Med njimi zagotovo najbolj izstopa stara pošta s svojim stolpom, ob katerem se nama je zdelo, kot da sva v Veroni.
Pri Rathausu pa sva začela tudi z najino Kunstmeile ali po naše miljo umetnosti po hamburških muzejih umetnosti. Teh je pet in si, z izjemo tistega pri Rathausu, sledijo en za drugim dober kilometer po vzhodnem robu ožjega centra. Vstopnina za posamezni muzej stane 10 do 15 evrov, tridnevna kartica Kunstmeile pa vam omogoči vstop v vseh pet muzejev za 25 evrov oziroma 20 evrov, če že imate Hamburg card. Midva sva zajela muzeje z veliko žlico in si kar vse ogledala v enem celopopoldanskem maratonu. Muzeji so sicer vrhunski, prevzela pa naju je tudi sama arhitektura in ureditev prostorov. A kot vedno, sva tudi tokrat v resnici najbolj uživala v muzejskih knjigarnah.
Na desni strani Rathausa boste našli galerijo Bucerius Kunst Forum, če se sprehodite po desni strani notranjega dela jezera Alster, pa boste prišli do največje galerije Kunsthalle, kjer najdete od čudovitih renesančnih del do najmodernejših stvaritev, ki niso več vezane zgolj na platno in čopič. Galerija je ogromna in mogočna, pravi raj za ljubitelje umetnosti.
 |
| Kunsthalle |
V Museum für Kunst und Gewerbe si lahko ogledate razvoj in najnovejše dosežke na področju oblikovanja, v Kunstverein razstave mladih sodobnih umetnikov.
 |
| Deichtorhallen |
Nazadnje pa sta naju navdušili še Deichtorhallen, kjer v eni hali razstavljajo tuji sodobni umetniki ter Haus der Photographie za katero ni potrebno posebej razlagati, zakaj nama je bila všeč.
 |
| Chilehaus |
Ko smo že pri Deichtorhallen, pa je obvezen sprehod čez cesto še do zadnje glavne znamenitosti v centru, Chilehaus. Gre za del Kontorhausviertla in enega najlepših primerkov arhitekture iz 1920ih let na svetu. Stavba je z neskončnimi linijami belih oken na opečnati podlagi prava paša za oči. Tukaj je bilo dolgo poslovno središče s pisarnami velikih podjetij, v tesni povezavi z bližnjim Speicherstadtom.
V bližini pa se nahaja še en zanimiv muzej, ki ga žal nisva imela časa obiskati, Chokoversum, kjer lahko spoznate proces izdelave čokolade od kakavovih zrn do končnega izdelka in tudi sami izdelate povsem svojo čokolado. Res bo treba še enkrat v Hamburg!
V sodelovanju s Come to Hamburg
Objavite komentar