Social Media

Sobne rastline Q&A • izbira, razmnoževanje, prst, presajanje in težave

Pred teboj se nahaja moj prvi Q&A o sobnih rastlinah. Na Instagramu ste mi zastavili en kup vprašanj, na katera sem z veseljem odgovorila, a ker jih je bilo toliko, sem se odločila, da zapis razdelim na dva dela. Tokrat bomo govorili o izbiri primernih sobnih rastlin, razmnoževanju in potaknjencih, izbiri zemlje in presajanju ter o pogostih težavah pri sobnih rastlinah. Naslednjič pa obdelamo še prve korake za začetnike, skrb za rastline, pripomočke in dodatke ter vprašanja vezana na najino džunglo. Tako! Jaz sem se zares zelo razpisala in držim pesti, da prideš do konca.

Izbira primernih rastlin


Najbolj vzdržljiva rastlina za študentsko sobo?

Odvisno od velikosti prostora in svetlobe. Če si recimo bolj pozabljive sorte in bi se znalo zgodit, da kdaj pozabiš na zalivanje, bi svetovala zamijo (Zamioculas ali ZZ plant) ali taščin jezik (sabsevieria). Če imaš možnost, da rastlino postaviš tako, da bo visela, izberi potos, ki je trpežen tudi z vidika svetlobe in zalivanja. Če hočeš, da te vsi prijatelji prosijo za potaknjence, izberi monstero. Če ti je všeč, da rastlina cveti, izberi spatifil. Če želiš nekaj malo bolj nenavadnega, izberi zračne rastline, ki jih enkrat na teden v vodi namakaš za pol ure in to je to. Vse naštete rastline so namreč izjemno vzdržljive. Ko boš malo bolj advanced pa si lahko omisliš še kakšen fikus (lyrato ali elastico), ki je sicer preprost, a zna biti tricky (sem letošnjo zimo občutila sama), pileo, begonio maculato ali pa kakšno praprot.



1 zamija, monstera in taščin jezik / 2 alocasia polly in filodendron xanadu / 3 zračne rastline / 4 praprot, begonia maculata in monstera adansonii


Katere rastline svetuješ za prostor z zelo malo ali skoraj nič naravne svetlobe?

Pri naju doma v temnejših kotičkih najbolje uspevata zamija in taščin jezik. Manj svetlobe sicer potrebujejo tudi monstera, spatifil, dracena, potos, fitonije in praproti. 

Razmnoževanje in potaknjenci


Kako razmnožiti fikuse?

Edini fikus, ki sem ga zaenkrat razmnoževala, je fikus lyrata. Naredila sem stebelne potaknjence, kar pomeni da odrežeš recimo vejico nekje deset centimetrov pod listom, ki gre iz glavnega stebla in jo postaviš v vodo. Ali pa odrežeš vrh rastline in prav tako postaviš v vodo. Trenutno imam vse tri potaknjence (dva lanska in enega letošnjega) še vedno v vodi, ker se korenine razvijajo izredno počasi. Upam, da bodo po presaditvi v zemljo rastli naprej. Sicer pa lahko fikuse baje razmnožuješ tudi tako, da stebelni potaknjenec postaviš naravnost v zemljo in lonček prekriješ s prozorno folijo ter tako ustvariš mini rastlinjaček.

Kako uspešno potaknem Fikus Elastico?

Žal še nisem delala potaknjencev iz Fikusa elastice, a sem o tem brala na spletu in je baje najbolje odrezati vrh rastline. Nato slediš zgoraj omenjenim korakom ter potaknjenec postaviš v vodo ali pa v zemljo.



Kako razmnožiti Rhoeo spath tricolor?

Te rastline na žalost nimam in je še nisem razmnoževala. Sem pa malo pobrskala po spletu in zdi se, da jo je najbolj enostavno razmnoževat z delitvijo. Se pravi, da matično rastlino razdeliš na več delov, jih presadiš v ločene lončke, kjer se nato razvijajo dalje.

Kako razmnoževati sukulente iz listov?

Sukulente razmnožujem tako, da male listke postavim na zemljo in vse skupaj v mini plastični rastlinjak (kako to zgleda, si poglej tu). Če ga nimaš, lahko podobno narediš tako, da skozi nižji lonček napneš prozorno folijo. Gre za dolgotrajen postopek, vsaj pri meni, in je potrebna kar velika mera potrpežljivosti. Manjše koreninice (in to res majhne, krajše od centimetra) bodo opazne po parih mesecih, rast novih mini mini lističev pa šele po slabem letu. Seveda na to vpliva tudi svetloba in toplota, poleti bo rast hitrejša. Jaz jih imam še vedno v moji propagation station, saj bom preden jih presadim počakala, da še malo zrastejo.

Ali potaknjencem menjamo vodo?

Za menjavo vode pri mojih potaknjencih nimam strogega režima in jo menjam po potrebi, ko ocenim, da je motna. Sicer pa je baje fino menjati na dva tedna.

Prst in presajanje


Kako pogosto presajaš? 

Rastline presajam v začetku pomladi, kdaj pa jih presadim tudi kar takoj, ko jih prinesem domov iz trgovine, če ocenim, da je prst osiromašena. Sobne rastline presadim, ko opazim, da je za korenine premalo prostora - to narediš tako, da pred zalivanjem, ko je zemlja suha, nežno vzameš rastlino in jo s steblom potegneš ven. Če ob straneh vidiš korenine, jo presadiš v do največ dva, tri centimetre (po premeru) večji lonček. Zakaj samo toliko večji? Da se korenine ne razvijajo prehitro. Zelenje pa presajam tudi takrat, ko vidim, da ob zalivanju voda kar steče skozi zemljo. Zdi se mi, da je to znak osiromašene zemlje, zato jo zamenjam z novo.

Katero zemljo uporabljaš? / Kakšno prst uporabljaš za svoje rože? Uporabljaš kakšno posebno mešanico?

V resnici pri izbiri zemlje ne kompliciram in zenkrat še nisem pripravljala svoje mešanice. Se mi zdi, da bi, če bi šla tako v detajle za vse možne rastline, ki jih imam doma, potrebovala res ogromno časa za pripravo. In na srečo zaenkrat kaže, da rastlinam čisto ustreza tako kot je. Vedno izberem univerzalno prst, tovrstno mi svetujejo tudi v vrtnih centrih, ko opišem svoje želje. In največkrat vzamem kar Biobrazda: mešanica za sajenje in presajanje okrasnih rastlin, gojenje zelenjave, zelišč in dišavnic (vijolična vreča z rdečim napisom).

Kako oceniš primerno velikost lonca za rožo?

Ponavadi za začetek ohranim kar velikost pripadajočega lončka, razen, če so korenine na tesnem in potrebujejo več prostora. Sicer pa morata biti velikost in oblika lonca takšna, da ne ovirata rastline in da ni preveč globok, saj to otežuje zalivanje, pa tudi omejuje svetlobo. Poleg velikosti pa je res pomembno odtekanje vode, zato imej v mislih tudi to.

Po kolikšnem času je treba avokado iz vode presadit v zemljo?

Jaz sem svoje avokadote v zemljo presadila, ko je rastlina že imela steblo z listki in razvejane korenine (okoli deset centimetrov). Nekaj avokadov pa že od začetka gojim zgolj v vodi in jim je prav fino. Tako da se lahko odločiš za vodno vzgojo ali pa jih presadiš. Se pa v vsakem primeru precej načakaš in je potrebno kar nekaj potrpljenja.

Pogoste težave sobnih rastlin


So rumeni listi vedno znak preveč vode?

Meni se zdi, da je iskanje vzrokov za težave pri sobnih rastlinah takšna loterija! Bolj kot berem in raziskujem, bolj se mi zdi, da je za vsako stvar vedno lahko krivih istih par stvari: bodisi zalivanje, temperatura, svetloba ali pa žužki. Jajks! Rumeni listi so po mojih izkušnjah resda najpogosteje pokazatelji prekomernega zalivanja, a razlog lahko tiči tudi kje drugje. Če so listi ombre iz zelene proti rumeni in se okoli tvoje rastline motajo mušice, si pretiraval z zalivanjem - rastlino čimprej presadi in jo v prihodnje manj zalivaj. Če listi porumenijo in se hkrati začnejo vihati navznoter, pomeni, da je rastlina žejna in jo moraš zalit. Če pa nasploh cela rastlina postane rumena, lahko to pomeni prevelika temperaturna razlika ali pa pomanjkanje hranilnih snovi. V tem primeru je fino, da rastlino pognojiš.



Zakaj se listi ob robovih sušijo?

Po mojih izkušnjah se robovi listov najpogosteje sušijo zato, ker rastlini primanjkuje vlage. Pri meni so najbolj problematične kalateje, še posebej calathea orfibolia in calathea triostar. Za njiju dve res nevem več kaj naj naredim, ker se suhih robov enostavno ne morem znebit! Sicer pa je lahko tudi tu razlog v prekomernem zalivanju ali pa obratno v pomanjkanju vode, temperaturnih razlikah in preveliki izpostavljenosti direktnemu soncu.

Ciperus - vedno ima vodo v loncu, dovolj svetlobe, pa ne uspeva dobro. Zakaj se listi sušijo?

Žal ciperusa nimam, jih ima pa moj oči in to kar nekaj. Ob prav takšnih pogojih, kot so opisani zgoraj, mu uspevajo odlično in še ni imel nobenih problemov. Če res ima vodo v loncu, potem žal ne vem kaj bi lahko bil razlog. Morda ga pa lahko, če je še majhen, presadiš v terarij, tam bo zagotovo imel idealne pogoje.

Kaj narediti, če plesni zemlja v lončku?

Zemlja v lončku najpogosteje začne plesneti zaradi pretiranega zalivanja in slabega odtekanja vode. To lahko hitro rešiš tako, da odstraniš vrhnjo oziroma plesnivo plast zemlje, jo nadomestiš z novo in postaviš na zračno mesto, da se zemlja osuši. Baje pa pomaga tudi, da po vrhu zemlje čisto na tanko posipaš cimet v prahu.


Upam, da so ti odgovori pomagali in hvala za prebran zapis. Vesela bom tudi tvojega mnenja, če imaš podobne ali pa morda drugačne izkušnje s sobnimi rastlinami!

Objavite komentar

Instagram

2024Theme by BD