Social Media

Enodnevni pohod v Dolomitih | Lago in Cima Pisciadu


Ko misliš, da si videl že vse, kar ponujajo Dolomiti, se vedno znova najde nov kotiček, ki ga še nisi raziskal. Tale pohod se je najinemu radarju uspešno izmikal kar nekaj sezon in ko sva ga odkrila in prehodila, kar nisva mogla verjeti, da ga ni na seznamu top pohodov v Dolomitih v vseh knjigah in spletnih objavah! Razburljiv, a nenevaren zavarovan vzpon, čudovita gorska koča ob še lepšem gorskem jezeru, razgled na neštete okoliške vršace, pravi gorski kanjon in nato spust in hoja nad prelepo cesto, ki vodi na Passo Gardena pa še en slap vmes. Da se ti orosijo učki!


Izhodišče: Passo Gardena (1956 m) 46,54742°N / 11,82125°E

Cilj: Cima Pisciadu (2985 m)

Ime poti: pot 666

Čas hoje: 3 h 40 min

Zahtevnost: zahtevna označena pot

Višinska razlika: 1029 m

Višinska razlika po poti: 1070 m

V šestih urah in pol sva prehodila 19 kilometrov in nabrala 1145 višincev.


Pohod se začne prav na prelazu Gardena, kjer za glavno kočo poiščete kozjo stezo, ki pelje proti gorskemu masivu Sella. V pomoč vam bodo table, slediti pa morate poti 666. Pot se najprej malenkost vzpne, nakar z rahlimi vzponi in spusti ter krasnimi razgledi na gore na nasprotni strani ceste pelje do velikanskega melišča. Tukaj pot zavije desno in se strmeje vzpenja po in ob melišču navzgor, ter kmalu postane razburljivejša, ko se prične zavarovani del vzpona. Ta del je resda težji, a ni prav nič strašen in nikoli se nama ni zdelo, da bi v resnici potrebovala samovarovalni komplet. 




Na koncu vzpona se se boste kar naenkrat znašli v povsem kamnitem svetu ob vznožju tritisočakov in po nadaljnjih 5 minutah prispeli do gorske koče Pisciadu, ki ležji ob istoimenskem jezeru točno pod goro Pisciadu. Idealna lokacija za hitro malico in poziranje na eni najbolj fotogeničnih lokacij naokrog. Če imate kolikor toliko kondicije, močno priporočava dodaten vzpon na Cima ali Piz Pisciadu, sicer pa preskočite naslednji del in nadaljujte s spustom v dolino Mezdi (pot št. 676).




Pot na vrh Pisciadu vodi po levi strani jezera in kmalu pripelje na manjšo planoto. Tudi do tu je nekaj klinov in jeklenic, a nič hujšega. Večkrat prečkaš tudi ledeniški potoček in zaplate snega. S te planote je mogoče nadaljevati pot tudi do Piz Boe, a se pot s tem močno podaljša in zares vzame ves dan. Do vrha Pisciadu pa je le še 15 minut vzpona po krušljivem terenu nad prepadno dolino, ki izgleda kot visokogorski Grand Canyon. Res veličasten kraj.





Na vrhu prostora ni ravno veliko, je pa izjemen razgled na vse strani (še posebej, če nisi ujet v oblakih, kot sva bila midva). 



Nazaj sva se podala po isti poti do koče Pisciadu, si še enkrat malo odpočila, nato pa krenila naprej proti dolini Mezdi po novi poti številka 676. Pot prečka potok, ki teče iz jezera Pisciadu in se vse strmeje spušča. Na koncu je tudi krajši zavarovani del, a spet nič hujšega, ves napor pa odtehta izjemna kulisa tistega gorskega kanjona, na katerega si še uro nazaj gledal zviška. 




Ko se glavni spust konča, pot priključi na pot levo proti Colfoscu, številka 651, a jo že po nekaj minutah hoje zapustiš in znova zakorakaš levo na pot 29B, ki vodi nazaj proti prelazu Gardena. Teren je znova lažji, kar utrujenim nogam izjemno prija. Nazaj do izhodišča je še kakšna ura hoje ob vznožju Selle in mimo slapu Pisciadu. Ko znova pridete do mogočnega melišča, boste spet na znani poti 666, ki ji sledite nazaj do prelaza Gardena. Z nekaj sreče boste ujeli najlepšo popoldansko svetlobo in uživali v enakih razgledih na čisto drug način, na koncu pa si čestitali, da ste premagali vražjo pot 666.

Objavite komentar

Instagram

Theme by BD