Izredno dolg in aktivnosti poln prejšnji dan se je moral nekje poznati. Zbudila sva se malo kasneje in malce bolj utrujena ter si najprej privoščila kavo in zajtrk, da sva prišla k sebi. In ker se najbolje počutiva v naravi, se nama ni po Las Vegasu prav nič preveč tožilo, ko sva ga zapuščala.
Welcome to Nevada!
V novi zvezni državi Nevadi nama je bilo zanimivo najti igralne avtomate praktično povsod, saj so igre na srečo tukaj splošno dovoljene in del vsakdana. Še na bencinskih črpalkah imajo ponavadi celo vrsto avtomatov, da lahko poleg kave poizkusiš še srečo. Fino pa je tudi, da se z Nevado in naslednjimi zveznimi državami opazno znižajo tudi cene storitev in dobrin v primerjavi s Kalifornijo. Poln tank goriva je kar naenkrat stal četrtino manj. Nasploh se v notranjosti ZDA počutiš svobodneje in bolj brez skrbi. Ceste so manj prometne, pokrajina je bolj prostrana, manj je velikih mest in več prostora za aktivnosti na prostem.
Valley of Fire
No, midva sva četrti dan izkoristila za obisk Zveznega (ne nacionalnega) parka, ki ga večina ljudi ne vzame resno in ga niti ne obišče. Tudi midva sva predvidela zgolj nekaj ur za postanek tam, bolj zato, da bi si popestrila pot do veliko bolj znanega nacionalnega parka Zion. V načrtu sva imela ogled še vsaj enega od dveh ostalih manjših zveznih parkov na poti (Snow Canyon in Sand Hollow) pred koncem dneva in spanjem v St. Georgu, ki nama je služil za izhodišče v Zion. Pa sva se močno uštela! Park s pomenljivim imenom Valley of Fire nama je bil tako zelo všeč, da sva se v njem odločila preživeti ves dan in ko pogledava nazaj, je kljub vsem ostalim obiskanim, mnogo večjim in popularnejšim parkom, eden izmed najinih ljubših.
Ker gre za zvezni park, je za vstop vanj potrebno plačati vstopnino, tudi če imate kartico America the Beautiful, vendar je vstopnina nižja, kot za nacionalne parke. Nič ne de, že po nekaj metrih se odpre veličasten pogled v dolino, kamor v zavojih vodi cesta in hitro ti postane jasno, da bo tale park prava poslastica.
Mouse's tank trail
Najprej sva se ustavila za kratek pohod Mouse's tank, kjer sva videla zanimive, a ne tako spektakularne rdeče kamnine polne lukenj. Sva pa uživala v opazovanju mlade družinice, ki se je v skladu z ameriškim velikonočnim običajem (saj res, tam sva bila ravno na Veliko noč) šla igrico "poišči jajce". Očka je šel malo naprej in skril čokoladna jajčka v nekaj izmed manjših lukenj v skalah, nato pa so otroci planili v iskalno akcijo in čisto pozabili, da so ju starši zvlekli na pohod v puščavo in da so še 5 minut nazaj jokali, da so žejni in da ne morejo več.
Rainbow vista
Naslednji postanek ob cesti je bil tisti, ki naju je prepričal, da s tem parkom ne bova kar nahitro opravila. Sprehod in vzpon na Rainbow vista je prvi odkril neskončno lepoto parka. Kar naenkrat so pred nama zrasle skale vseh barv, od rdeče in rumene, do roza, vijolične in turkizno zelene. Prizori iz Joshua Tree so se naenkrat zdeli čisto amaterski. Pokrajina je bila tako zelo razgibana in zanimiva, da točno določene poti niti ni bilo in sva skakala po skalovju sem in tja. In ni bilo dolgo, ko sva na vrhovih visoko nad sabo uzrla gorske koze, ki so ugotavljale, da so dobile konkurenco v parku. Ko sva se vzpela na najvišjo točko, sva šele dojela, kako zelo obsežno je to noro lepo območje in koliko imava še za raziskati.
Fire Canyon in Fire Wave
Od parkirišča pri Rainbow visti gre cesta naprej skozi najbolj noro pokrajino in do naslednje točke sva se morala kar nekajkrat ustaviti, da sva vse poslikala. Nato pa sva se lotila daljšega pohoda, ki je bil glavni razlog za obisk te doline - Fire Canyon, kjer se nahaja Fire Wave. Pohod je že od samega začetka prava vizualna poslastica, še veliko večja, kot Rainbow vista. Fotoaparatov sploh nisva spustila iz rok. Po razgibanih skalnih ploščah sva se hitro premikala, dokler nisva zagledala ognjeni val, ki je povsem upravičil visoka pričakovanja.
Skupaj z vsemi kamninami v okolici je bil gotovo eden najbolj zanimivih krajev na najinem potovanju. Namesto, da bi se vrnila po isti poti nazaj, pa sva se odločila kar nadaljevati in odkrila sva še eden, manj znan Pink Canyon, ki na zemljevidu parka niti ni označen, ter se skozi njega vrnila na cesto in navkreber nazaj do avta.
White Domes
Po že pošteno zasluženi malici sva se odpeljala še na zadnjo točko dneva, s katere sva se podala še na eden daljši pohod White Domes. S parkirišča sva se spustila globoko v dolino in uživala v prekrasnih razgledih na vse strani. Iz doline sva se nato prebila skozi globoki kanjon, obdan z visokimi oranžnimi stenami, nato pa zavila nazaj proti parkirišču po drugi strani, kjer sva videla še nekaj novih zanimivih kamnin in krasne mavrične razglede po celotnem parku nazaj.
Elephant rock
Pozno popoldne sva prišla do izhoda iz parka, kjer sva skočila še na kratek sprehod, da sva našla Elephant rock, ki pa naju ni preveč navdušil. Park premore še nekaj daljših pohodov, a zanje žal nisva imela več časa, tako da imava dober razlog, da se še kdaj vrneva. Če načrtujete izlet v te kraje pa vam polagava na srce - obisk Valley of Fire je obvezen. In če že greste tja, si rezervirajte kar cel dan in ga dodobra izkoristite. Ne bo vam žal!
Objavite komentar