Pohodniški raj na Otoku Krk | Uvala Mala in Vela Luka

Otok Krk večina obišče med poletnimi počitnicami in uživa predvsem v sončenju, kopanju, raziskovanju mesta Krk in drugih manjših krajev ter dobri hrani in pijači. Marsikdo pa niti ne pomisli, da se na Krku najdejo tudi številne pohodniške poti, ki so še kako vredne obiska. Poleti je verjetno zelo naporno pohajkovati pod žgočim soncem, je pa zato idealno pozimi ali zgodaj spomladi pobegniti od nizkih temperatur doma ter se naužiti sonca in vonja po morju. Ker smo še daleč od poletne sezone, je tudi sama pot na Krk veliko manj stresna in iz večine slovenskih krajev lahko že v dobrih dveh urah, brez stanja v kolonah prispete na izhodišče najinega najljubšega pohoda na Krku - na plaži Vela in Mala Luka.

Na skrajnem vzhodnem koncu otoka Krk se nahaja čudovita dolina, na koncu katere je med hribe ujeta Baška, iz katere se odpre pogled na bližnji otok Prvić. Po cesti nadaljujemo mimo Baške po levi in sledimo oznakam za kamp Bunculuka, kjer je pred vhodom v kamp manjše parkirišče. Tam pustimo avto in na drugi strani ceste že zakorakamo na označeno pot proti Veli Luki severno od Baške.

Pot najprej obide kamp skozi borov gozdiček, kjer nad sabo že takoj srečamo ovčke, ki nam delajo družbo veliko večino poti. Le redko se ne sliši prijetno beketanje in skoraj nemogoče je ne pohoditi kakšnega izmed številnih ovčjih kakcev. Že po nekaj minutah se zeleni svet nenadoma spremeni v popolnoma kamnito pokrajino in potreben je previden korak, saj se kamenje po tleh rado izmika in premika pod nogami.

Izgubiti se je skorajda nemogoče, saj je pot ves čas dobro označena. Po prvem resnejšem vzponu ne pozabite pogledati nazaj, saj se odpre najlepši razgled na Baško in cerkev Sv. Ivana visoko nad njo. Po kakšni uri spustov in vzponov prek kanjonov bi morali priti do najvišje točke, s katere prvič ugledate Velo in Malo Luko daleč spodaj. Izolirani, daleč od nemirnega sveta, se zdita kot košček raja, ki ste ga ravnokar odkrili. Na drugi strani morja se v daljavi vije Velebit proti Dalmaciji, višje proti zahodu pa vrhovi v nacionalnem parku Risnjak.

Po včasih krušljivi kamniti poti se hitro spustiš do ravnice med plažama, od koder sva midva najprej krenila proti Mali Luki. Mimo ovac in številnih kamnitih škarpic sva prispela do čudovitega zaliva s kristalno čistim morjem. Idealna lokacija za počitek, malčko in sprostitev ob valovanju morja. Kako bi šele prijalo, če bi se lahko v vodi tudi skopala! Na plaži se nahaja tudi ruševina stare hišice, na koncu zaliva pa celo majhna gostilnica, ki seveda obratuje le poleti.

Deset minut hoda stran je večji in globlji zaliv Vela Luka, kjer je plaža večja in bolj peščena, ob njej pa je tudi večja gostilna, ki je ravno tako zaprta v zimskem času. Tudi tukaj je fino malo poležati pred odhodom nazaj.

Do izhodišča se lahko odpravite po isti poti, ki si jo na polovici lahko dodatno popestrite s spustom skozi kanjon Vrženica, midva pa sva se odločila za še bolj avanturistično pot, ki je slabo označena in poteka ves čas ob obali. Še posebej na začetku je potrebne nekaj več pazljivosti, saj je ponekod treba tudi malo poplezati po skalah, a ni hujšega. Si pa že po nekaj minutah nagrajen s čudovitim pogledom nazaj proti Veli Luki.

Pot se nato nadaljuje z vedno novimi vzponi in spusti, vsakič do nove samotne plaže. Ene so čisto majhne, druge so skalnate, pa spet peščene in široke. Ko že misliš, da si videl vse, se vedno pojavi nova in zdi se, da je prav vsaka nekaj posebnega. Poleg plaž naju je očaral tudi razgled na otok Prvić, ki ga bova šla gotovo enkrat odkrivat. Na njem namreč ni naselij in je zaščiten botanični in ornitološki rezervat - prava divjina, polna endemičnih rastlin in živali.

Po nekaj kilometrih se pot združi s tisto, ki se spusti po kanjonu Vrženica, na veliki plaži Vrženici s krasnim borovim gozdičkom v zaledju. Do izhodišča je od tam le še 2 kilometra hoje, a sta gotovo ena lepših na celotni poti. Naju je marsikateri del nostalgično spomnil na Kalifornijo s plažami obdanimi s skalovjem in naključno posejanimi z borovimi drevesi, ki se vsako drugače uklanja vetrovom. Ob zahajajočem soncu je bilo vse skupaj še toliko lepše.

Čisto pred koncem sva ob plaži Bunculuka odkrila celo plezalne stene, ki se končujejo skoraj čisto ob morju, pot pa vodi prav ob njej. Prijetnih presenečenj tako ne zmanjka prav do konca.

Edini manjši šok je bil zares strm vzpon s plaže nazaj gor, kjer se pot pridruži tisti, po kateri sva začela in se nato znova spusti do kampa Bunculuka. Ampak zaključila sva močno in prijetno utrujena popadla na avtomobilske sedeže, nadvse srečna, da sva preživela čudovit, planinsko-morski dan.

Opis poti: Baška - Uvala Mala Luka - Uvala Vela Luka - Baška
Dolžina poti: 14 km
Višinska razlika: 538 m
Čas hoje: 4 h