10 najlepših zimskih pohodov

Gorski svet, odet v snežno odejo, ima svoj čar in z odprtimi rokami vabi v svoj objem. Škripajoč sneg pod nogami, svež gorski zrak, zvok tišine, rožnato nebo ob zahajajočem soncu ... zima v gorah je zares neprecenljiva. V nadaljevanju te čaka 10 predlogov za najlepše pohode po bližnjih hribih in gorah.

Velika planina

Idilična Velika planina je pozimi, še posebej takrat, ko je prekrita z debelo snežno idejo, praz zares pravljična. Na planini se lahko odpraviš na krajši ali daljši sprehod, tudi pot z izhodišča si lahko olajšaš z dvosedežnico. Najboljše izhodišče za zimsko turo je po najinih izkušnjah Kranjski Rak, kjer se nahaja veliko parkirišče. Od tam se lahko na Veliko planino odpraviš skozi gozdno pot ali pa kar po gozdni cesti. Slednja je boljša izbira v primeru debele snežne ideje, sicer pa sta časovno obe poti primerljivi. Pot naj bi trajala dve uri, a lahko z zmernim tempom do Velike planine prideš tudi v eni uri. Ob poti se nahajata tudi dve planinski koči, Jarški dom in Domžalski dom na Mali planini, kjer si lahko v toplem zavetju ali pa na sončni terasi, privoščiš topel čaj in planinsko malico. Po poti nadaljuj do Kapele Marije Snežne in dalje do Gradišča, najvišjega vrha Velike planine, od koder se odpre krasen razgled na vse strani. Če se spustiš na drugo stran pod sedežnico, pa prideš še do ene okrepčevalnice, Zeleni rob. Podrobnejši opis najinega izleta pa najdeš tu.

Ratitovec

Ratitovec je vrh, ki kljub nekoliko lažjem dostopu nagradi s prekrasnimi razgledi z vrha. Za zimsko turo priporočava, da se na pot odpravite v vasi Prtovč, čez Razor (alternativna pot vodi čez Povden, a je po najinih izkušnjah primernejša za kopne razmere). Pot ni zahtevna in po slabi uri hoda pripelje do Krekove koče na Ratitovcu. Tam se lahko okrepčaš s planinsko jedačo in uživaš ob malici z razgledom, še prej pa se odpravi do vrha, od koder se odpre razgled na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Škofjeloško ter Cerkljansko hribovje. Več o Ratitovcu pa si lahko prebereš tu (pomladni izlet), tu (zimski izlet) in tu (silvestrski pohod).

Trupejevo poldne

Razgledni vrh s katerega se odpre čudovit razgled na Julijske Alpe in na Avstrijo je krasen za zimski izlet, vendar je tam potrebno malce več pazljivosti, sploh takrat, ko je pobočje tik pod vrhom prekrito s snežno odejo in nam lahko zlahka zdrsne. Za izhodišče priporočava Srednji vrh, od koder po dveh urah hoda prispeš na vrh. V zimskih razmerah ne pozabi na ustrezno opremo in malico, saj na poti ni koče.

Mangartsko sedlo

Pozimi je cesta na Mangartsko sedlo za osebna vozila neprevozna, kar pa še ne pomeni, da se tja ne moreš odpravit peš. Pot po cesti je dolga dobrih 10 kilometrov, povzpneš pa se za nekaj več kot 800 višinskih metrov. V zimskih razmerah je potrebna zimska oprema, prav tako pa ne pozabi na malico, ker v tem času koča na Mangartskem sedlu ne obratuje. Midva sicer nisva prišla do vrha, ker se nama zasneženo strmo pobočje tik pred koncem ni zdelo varno za prečenje, sva se imela pa vseeno zelo lepo. Več o najinem podvigu na Mangartsko sedlo pozimi.

Vrh Korena

Vrh Korena s katerega se odpre krasen razgled na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp se nahaja v bližini Krvavških smučišč. S Planine Jezerca do vrha vodi lahka označena pot s slabimi 670 metri višinske razlike, ki traja slabe dve uri. Ko si enkrat na vrhu, ti priporočava da turo podaljšaš še na sosednji vrh, Kompotelo. Več o najinem zimskem vzponu na Vrh Korena pa si lahko prebereš tu.

Kompotela

Razgledni vrh s katerega se odpre razgled na Grintovec, Brano, Skuto, Planjavo, Vrh Korena in Kalški greben, je dostopen po lahki označena poti s  670 višinskimi metri razlike. Pot se prične na Planini Jezerca, do vrha pa je slabo uro hoje. 

Dobrač

Dobrač je lahko dostopna gora, ki se dviga nad Beljakom. Do izhodišča vodi alpska panoramska cesta, ki je od pomladi do jeseni plačljiva, pozimi pa je, čeprav lično očiščena, brezplačna. Najvišje ležeče parkirišče se nahaja nekaj nad 1700 metri, tako da do cilja ni preveč višincev. Do vrha vodi zložna pot, ki se počasi vzpenja in je od začetka do konca zratrakirana in utrjena, tako da je hoja res olajšana. Dobrač je sicer izjemno priljubljen med turnimi smučarji in sankaši, vzpon pa je tudi brez sani primeren za najmlajše pohodnike. Do vrha, kjer se nahaja televizijski stolp in najvišje ležeča cerkvica v Evropi, je 450 višinskih metrov ter dobro uro hoda. Izlet pa lahko popestrite tudi z okusno malico v koči na izhodišču ali na vrhu.

Goli vrh

Eden izmed lepših razgledov na Grintovce se vsekakor odpre z Golega vrha nad Jezerskim. Do vrha vodi označena pot, po kateri se v uri in pol ter po 800 višinskih metrih povzpnemo na cilj. V zimskih razmerah priporočava derezice, ne pozabite pa tudi na topel čaj in kakšen priboljšek za energijo.

Viševnik

Viševnik je eden izmed mojih ljubših vrhov, saj z malo truda precej hitro prideš do prekrasnih razgledov. Redno ga obiskujeva poleti in jeseni, super pa je tudi za zimski vzpon. Z Rudnega polja na vrh prideš v dobri uri (čeprav na tablah piše dve). Res je, da sva bila tam, ko je bila pot kljub snegu precej kopna, zato pohod priporočava predvsem takrat, ko ni preveč snega, saj je zgornji del poti v zimskih razmerah lahko izpostavljen plazovom. Pa nikar ne pozabite na zimsko opremo!

Brda

Še en razgleden vrh nad Pokljuko, na katerega se lahko podaš z Medvedove konte. Pot ni preveč izpostavljena, so pa v zimskih razmerah potrebne derezice. Vzpon traja dobro uro (po tablah dve), zaviješ pa lahko še na sosednjo Debelo peč. Z vrha se odpre čudovit razgled proti Triglavu, vrhovom nad dolino Krme, zahodnim in osrednjim Karavankam, Grintovcu in ostalim najvišjim vrhovom v Kamniško Savinjskih Alpah, Pokljuki in Jelovici ter verigi Spodnjih Bohinjskih gora. Več o najinem zimskem pohodu na Brda.

Predno se odpraviš na pot pa se vedno prepričaj o vremenskih razmerah in nevarnosti plazov, poskrbi za topla oblačila in primerno opremo (za večino opisanih pohodov so potrebne dereze). In ne pozabi, da se je kdaj pred ciljem bolje obrniti, če presodiš, da ni varno nadaljevati. Pa srečno pot!