Social Media

Enodnevni pohod v Dolomitih | Passo Mulaz


Precej neznan, a zato nič manj lep pohod vodi s prelaza Rolle na prelaz Mulaz ob vznožju Monte Mulaz, na poti pa prečka smučišča, jezero, pravljično lepo pašno dolino Venegia ter skozi strm vzpon pripelje v visokogorski svet na jugu Dolomitov.


Dolžina poti: 19.16km

Višinska razlika: 1285 m

Čas: 6:11:08 (tja in nazaj)


Izhodišče za pohod je razgibani Passo Rolle, ki je skupaj z okoliškimi kraji tudi super destinacija za cestne in gorske kolesarje. Opazila sva zelo lepo urejene in ne preveč prometne ceste, na večini pohoda pa tudi ogromno gorskih kolesarjev, ki se odpravijo po makadamskih poteh na smučiščih, po Val Venegia in tudi višje po kozjih stezicah. 



Pohod se začne sredi ovinka ob leseni hiši in otroški vlečnici. Preprosto se sprehodiš po makadamski poti in slediš oznakam za Baito Segantini. Tja preko travnatih pobočij prilezeš že v 15 minutah in zdi se, da se tukaj pohodniki zbirajo ves dan ter malčkajo ob pogledu na ljubko jezero ob koči. 



Pot se nato po makadamski cesti (ali vmesnih bližnjicah) ob prekrasnih razgledih na nazobčane vrhove gorovja Pale di San Martino spusti v dolino Venegia, kjer se na travnatih pobočjih ob potokih pase na desetine krav. Njihove zvonce lahko poslušaš večino poti.



Spust je kar konkreten in pomeni, da te na koncu čaka nezanemarljiv vzpon nazaj do izhodišča, a je dolina tako čudovita in fotogenična, da ti ni prav nič žal. Nama je bila morda ravno Val Venegia najlepši del pohoda. 



Že na začetku doline se desno odcepi zgornja pot, ki vodi malce nad dolino, a se po 15 minutah spet združi s potjo, ki poteka po glavni cesti sredi doline, tako da je vseeno katero izberete. Na tablah pa zgolj sledite smeri Passo Mulaz ali Passo Farangole ter Rifugio Guiseppe Volpi. Vzpon iz doline je dolg in strm ter skoraj nič ne popušča. Ko sva se ga lotila midva, sva imela nenavadno utrujen dan in se nama je grozno vlekel. Vendar so razgledi nazaj na dolino prekrasni in ko se znadeš v visokogorskem svetu, je ves trud poplačan. Kmalu zagledaš zaplate snega in nove potočke, visoko nad teboj pa so vse bližje kamniti stebri in stožci vseh oblik. 




Po dobri uri ali dveh si končno na vrhu prelaza Mulaz in odpre se pogled na drugo stran, kjer je še več gora. S prelaza se hitro spustiš do koče Guiseppe Volpi, kjer si lahko privoščiš zasluženo malčko in se odločiš, ali boš pot podaljšal na katerega izmed bližnjih vrhov. Najbližji je Monte Mulaz, na katerega vodi enostaven vzpon, ki vzame dobrih 30 minut, vendar baje z njega razgled ni dosti boljši kot s prelaza Mulaz. 


Bolj epski je 15 minut oddaljeni Passo Farangole, na katerega vodi lahka zavarovana pot in te pripelje naravnost v osrčje najbolj fotogeničnih kamnitih stebrov. No, midva sva bila nenavadno utrujena in brez energije, tako da sva skočila le na 5 minut oddaljeni Sasso Arduini, a je bil razgled fenomenalen in prav nič nisva pogrešala česa boljšega.


S te točke ti preostane le še dolga pot nazaj do izhodišča. Previdno in ne pozabi se ustaviti pri kravicah v dolini! Nič ni lepšega od počitka na gorskem travniku ob potočku in teh prijaznih gorskih prijateljicah. 


Objavite komentar

Instagram

Theme by BD