ponedeljek 4. julij 2016
Jutro sredi divjine je bilo nekaj posebnega. Sonce nas je v popolni tišini dvignilo iz šotorov in nam, kljub temu da nismo šotorili na posebno atraktivnem območju, pričaralo nekaj čudovitega. Sončni žarki na bližnjem hribu so se mi sredi ničesar zdeli prijetnejši kot po navadi, petje ptic pa še nikoli ni zvenelo tako lepo. Neverjetna spokojnost jutra je bila kot naročena, saj se je na koledarju prikazal četrti julij, to pa je pomenilo največji ameriški praznik - dan neodvisnosti. Danes je bilo pred nami samo 180 kilometrov vožnje, a smo se vseeno hitro odpravili na pot, saj nas je na koncu le-te čakal narodni park Arches. V dobrih dveh urah, ki smo jih prebili na cesti, smo se peljali mimo neštetih ameriških zastav in ogromnega števila izredno kičastih stvari (stoli, žari, avtomobili, hiše,…) v barvah ameriške zastave, kljub temu da smo prečkali samo dva majhna mesteca. Dan neodvisnosti v Združenih državah igra zelo pomembno vlogo in kaže izredno ameriško narodno zavednost, ki nam je v Sloveniji včasih nekoliko primanjkuje. Vožnja je potekala po precej bolj razgibani pokrajini kot prejšnji dan, a še vedno bolj kot ne nezanimivi. Ko smo se malo pred enajsto približali mestecu Moab, so se okoli nas začele dvigovati razgibane pečine in pokrajina je kar naenkrat oživela. Moab služi kot izhodiščna točka za obiske bližnjih narodnih parkov Arches in Canyonlands, državnega parka Dead Horse Point in gorovja La Sal, skozi njega pa teče reka Kolorado. Vse to poskrbi, da je okolica mesta prečudovita in v človeku prebudi neverjetno željo po odkrivanju naravnih lepot, ki z vseh strani obkrožajo to malo mestece. Preden smo se lahko podali proti dvodnevnemu odkrivanju okoliških lepot, smo se morali ustaviti v improviziranem diskontu s pirotehniko, saj je nekdo izmed nas o njej sanjal že vse od prihoda v Združene države in te priložnosti nikakor ni smel zamuditi. Ko si je v dodobra izropanem diskontu napolnil žepe, smo se iz mesta odpeljali proti le nekaj kilometrov oddaljenemu parku Arches. Park vsebuje, kot pove že samo ime, največjo svetovno koncentracijo naravnih lokov. Na dobrih 300 kvadratnih kilometrih se nahaja preko 2000 teh izredno zanimivih kamnitih formacij, poleg tega pa nam park postreže tudi s številnimi drugimi, neverjetnimi geološkimi formacijami. Takoj za vstopom v park, smo se prek prelomnice Moab dvignili do fantastične pokrajine, ki je s svojimi prostostoječimi kamnitimi formacijami (plavuti, stolpi, stene,…) bežno spominjala na Monument Valley.
 |
| The Organ |
Začetni del parka s pomenljivo poimenovanimi formacijami Three Gossips, The Organ, Courthouse Towers, Tower of Babel in Balanced Rock ponuja izjemne panoramske poglede, zato smo se ustavljali vsakih nekaj sto metrov.
 |
| Balanced Rock |
Na srečo tu še ni bilo opaziti pretirane gneče, ki naj bi bila zaradi praznika še posebno neznosna. To se je spremenilo na parkirišču pri enem izmed bolj zanimivih lokov v parku, Double Arch. Veliko parkirišče je bilo popolnoma zasedeno in šele v drugem krogu nam je uspelo dobiti prosto mesto. Do loka je vodila kratka in lahka peščena pot, iz katere so se hitro odprli pogledi na ta poseben dvojni lok. Težko je bilo v lepoti narave uživati kot se spodobi, saj je izredno veliko število ljudi priskrbelo kričečo zvočno kuliso.
 |
| Double Arch |
Po slabo uro dolgem sprehodu, med katerim smo si ogledali Double Arch, North Window, South Window in Turret Arch, nas je čakal najzanimivejši izmed lokov. Delicate Arch je tako poseben, da se kot simbol zvezne države Utah nahaja na njihovih registrskih tablicah. Do loka vodi 2,5 kilometra dolga pot, ki večinoma poteka prek ogromnih plošč gladkega kamenja in v veliki meri ni vidna, kot smo navajeni pri nas. Hoja je bila kar naporna, saj smo se na kratki razdalji vzpeli za skoraj 200 metrov, vse skupaj pa je spremljalo 43 stopinj celzija. Ko smo stopili izza zadnjega ovinka, se je pred nami prikazalo nekaj neverjetnega.
 |
| Delicate Arch |
Sredi ničesar se, iz valovitega peščenjaka, kot feniks iz pepela, dviga ogromen kamniti lok. Če mi je bilo jasno, kako so nastajali ostali loki, ki so se vsaj na enem koncu nadaljevali v kamnito steno, me je pri loku Delicate narava ponovno pustila povsem osuplega in nekoliko zbeganega. Kar nekaj časa smo obstali in občudovali ta čudovit lok z gorovjem La Sal v ozadju, predno smo se vrnili v dolino. Ob vračanju smo naredili kratek ovinek in si ogledali starodavne indijanske petroglife pri zgodovinski kmetiji Wolfe Ranch, nato pa smo se odpeljali proti kampu Devil's Garden, kjer smo obkroženi s čudovitimi kamnitimi vzpetinami prelenarili zadnjih nekaj minut dneva in preživeli še eno mirno, a vročo noč.
Zapis in fotografije: Sašo Mikec