torek 5. julij 2016
Jutro v kampu Devil's Garden nam je dalo vedeti, da je pred nami še en vroč dan. Na sporedu smo imeli narodni park Canyonlands, ki je od kampa oddaljen le slabih 75 kilometrov, zato nismo hiteli s pripravami na odhod ampak smo uživali v izredno prijetnem okolju, ki nas je obdajalo. Ker se cesta v parku Arches pri kampu slepo konča, smo dan začeli s čudovito vožnjo skozi park in še enkrat uživali ob neverjetnih formacijah ki jih ta ponuja, predno smo si privoščili zajtrk v Moabu.
 |
| Canyonlands, Shafer Canyon |
Narodni park Canyonlands je razdeljen na tri območja, Island In The Sky, Needles in The Maze, ki med seboj niso povezana. Najbližje Moabu leži območje Island In The Sky, ki se nahaja na vrhu 450 metrov visoke mese in je skoraj dobesedno otok na nebu. Skozi območje se vije 32 kilometrov ceste, ki povezuje veliko število neverjetno spektakularnih razglednih točk, iz katerih so pogosto možni pogledi do 160 kilometrov daleč, ki zajemajo tisoče kvadratnih kilometrov Dežele Kanjonov. Iz Moaba smo se odpeljali proti severu in kmalu zavili na slikovito cesto, ki se je takoj pričela vzpenjati proti vrhu mese. Po nekaj kilometrih vožnje sredi ničesar, smo prispeli do parka in se, ker nismo imeli posebnega načrta kako bomo preživeli dan, odpravili proti razglednim točkam. Kljub temu, da smo se že deveti dan nahajali na planoti Kolorado, smo bili že na prvi postojanki zopet priča nečesa popolnoma novega. Dežela Kanjonov je zelo posebno območje, ki so ga skozi milijone let izoblikovali reki Kolorado in Green ter vsakoletna poletna neurja. Ko smo stali na robu mese, so se pred nami raztezale neskončne ravnice in kanjoni z vmesnimi stolpiči in buti (angl. butte). Sami kanjoni v razsežnosti niso niti približno primerljivi z Grand Canyon-om, pogledi pa so kljub temu izredno spektakularni. Očarani nad neskončnimi panoramami smo kar nekaj časa obstali na teh razglednih točkah, predno smo se odpravili proti drugemu delu območja, kjer nas je čakal krajši pohod do skrivnostnega Upheaval Dome-a.
 |
| Upheaval dome |
Upheaval Dome je na področju velike geološke urejenosti nekaj posebnega. Njegov nastanek je še vedno zavit v tančico skrivnosti, o njem pa govorita dve teoriji. Prva zagovarja dvigovanje soli, ki je tu ostala po evaporaciji starodavnih morij, skozi plasti kamenja, druga pa udarec meteorja pred več kot 60 milijoni let. Do njega vodi 1,9 kilometra dolga, ne pretirano zahtevna pot. Na razgledni točki na koncu poti smo si dodobra ogledali to res neobičajno stvaritev, nato pa smo se odločili da nadaljujemo s hojo v neznano. Pot smo nadaljevali preko ogromnih polic gladkega kamenja, okoli velikih balvanov, skozi ozke prehode in preko strmih kamnitih gmot. Vseskozi so nas spremljali nepredstavljivi pogledi na Deželo Kanjonov.
 |
| Upheaval Canyon |
Po dobri uri in pol hoje, smo se odločili da bi bilo dobro začeti razmišljati o vrnitvi, dokler še vemo kako se po brezpotjih vrniti do izhodišča. Ker smo se na tako dolgo pot podali nenačrtovano, nam je začelo zmanjkovati vode, to pa je v tem okolju nekaj najhujšega kar se ti lahko zgodi. Na srečo smo bili že skoraj pri koncu in vse se je srečno končalo. Po vrnitvi smo malo posedeli in si obnovili moči, nato pa krenili proti zadnji destinaciji v parku Canyonlands. Lok Mesa Arch je svetovno znana formacija, ki vsak dan ob sončnem vzhodu privabi ogromno število fotografov. Mi smo se na žalost morali zadovoljiti s popoldanskim ogledom, a je tudi pozno popoldansko sonce pričaralo izredno kuliso. Na vrhu iste mese kot območje Island In The Sky se nahaja tudi državni park Dead Horse Point, ki je bil naša naslednja destinacija.
 |
| Dead Horse Point |
Legenda o območju Dead Horse Point pravi da se je na prelomu stoletja to območje uporabljalo kot staja za divje mustange, ki so živeli na vrhu mese. Kavboji so jih na območje prignali skozi ozko grlo, ki so ga nato zagradili z vejevjem. Iz neznanega razloga so v nekem trenutku mustange zapustili zaprte in brez vode, ti pa so poginili od žeje s pogledom na reko Kolorado, 600 metrov pod njimi. V park smo prispeli zelo pozno, zato smo v kampu hitro postavili šotore nato pa se odpeljali do razgledne točke, ki nam je postregla s še lepšimi panoramami od tistih v parku Canyonlands. Zaradi pozne ure si nismo mogli privoščiti sprehajanja po robu mese, zato smo se vrnili v kamp in prijetno utrujeni obsedeli za mizo ter občudovali neverjetno nočno nebo.
Zapis in fotografije: Sašo Mikec
