Zdelo se je kot, da se je vsa Slovenija to nedeljo namesto na nedeljsko južno odpravila na sendvič na Slemenovo špico! Midva sva jo za nedeljski izlet izbrala zato, ker se nama je v hribih prvič pridružil Mihijev oči in sva ga želela očarat z ne preveč zahtevnim, a vseeno zelo razglednim vzponom, pa tudi zato, ker sem si sama želela na lov za zlatimi macesni!
Do izhodišča na Vršiču je iz Ljubljane dobra ura vožnje, potem pa še kakšnih petnajst minut, da obrneš nekje na pol poti do Trente in greš parkirat nazaj k Erjavčevi koči, ker pač vmes ni nikjer prostora. Ko se končno preobuješ v gojzarčke, te čaka uro in pol dolg vzpon po nezahtevni poti, pa tudi brdiš ne preveč! Je pa vmes en kup prekrasnih razgledov, rumenih macesnov in čudovitih vršacev v daljavi. Na Slemenovi špici lahko pomalčkaš na razglednem pobočju in uživaš ob pogledih naokoli. Mi smo iz ruzakov privlekli sendviče in se posladkali s čokolado, potem pa sva vsak s svojim fotoaparatom še malo skakala naokoli. Sledil je sestop, ob povratku v avto pa smo se zapeljali še do jezera Jasna, ki se te dni prav tako bohoti v fini jesenski preobleki. Sprehodu okoli jezera je sledila še zadnja postojanka na poti do doma (ampak v resnici ne na poti, temveč par kilometrov naprej proti meji), Zelenci. Izbrali smo napačen čas za obisk in sonce nam je skoraj zaslepilo oči, a je bilo vseeno lepo!
Objavite komentar