Popoldanski vzpon na Viševnik

Megleno sobotno dopoldne sva izkoristila za tipična vikend opravila, potem pa kosilo skuhala in spakirala v taperverco in se odpeljala soncu naproti. Čeprav sva na Viševniku že bila dobri dve leti nazaj, me je zamikalo, da ga zopet obiščeva. Glede na to, da sva bila pozna in je dan že precej kratek, je Viševnik zvenel kot dobra izbira.

Za izhodišče sva si ponovno izbrala Rudno polje, le da se tokrat nisva podala čez Kačji rob. Do razglednega vrha se povzpnemo po dobri uri hoje po lahki in dobro označeni poti. Sprva se nam pogled odpre na Spodnje Bohinjske gore, ko pa prispemo na Viševnik se v daljavi med Velikim in Malim Draškim vrhom bohoti Triglav. 

Za sončni zahod sva bila še prezgodnja, zato sva se spustila do Srenjskega prevala, neznansko uživala v igri svetlobe in jo lovila vsak v svoj objektiv. Kasneje sva se ponovno povzpela na Viševnik in občudovala zahajajoče sonce, ki je nebo počasi barvalo v nežne pastelne odtenke. V hipu, ko je sonce zašlo za vršaci v daljavi, se je na vrhu močno shladilo in hitro sva stopila Rudnemu polju naproti. In celo tako hitra sva bila, da naju ni ujela tema in sva do avta prišla brez pomoči svetilk!