Pomladanske temperature in jasno nebo sta kar klicala na zrak! Ker pa je otoplitev prinesla tudi nevarnost snežnih plazov, sva kar precej kolebala, kam na pot, na koncu pa sva se odločila, da končno obiščeva Goli vrh, čudovit razglednik nad Jezerskim.
Na pot sva se podala po poznem zajtrku, ko je bilo sonce že visoko nad nama. Mimo Planšarskega jezera sva se pripeljala do kmetije Ancel, dalje pa si zaradi poledenele ceste nisva več upala. Po razgledni stezici enega ljubših travnikov v Sloveniji sva ves čas opazovala mogočne Grintovce, pot nadaljevala mimo Gorniškega centra Dava Karničarja ter se počasi začela vzpenjati. Pot je bila lepo shojena, na nekaterih delih malce ledena, sicer pa ne preveč strma in prav zares prijetna. Ko sva prispela do Jenkove planine so se pred nama odprli krasni razgledi! Od tu naprej se pot prične kar hitro vzpenjati in zdi se, da je pred tabo še ena Šmarka. Po snegu so višinci še večji izziv in kolbice sem po dveh tednih brez hribov že kar pošteno čutila. Zadnji klanec pa je kljub temu hitro minil in pred nama se je odprlo jasno nebo z zasneženimi vršaci na obzorju. Lepšega vremena in še lepših razgledov, bi si težko zaželela!
Objavite komentar