Za zadnji sončni zahod v letu 2019 sva se odpravila na Ratitovec. Tam sva sicer že bila
pomladi in
pozimi, nikoli prej pa ga še nisva doživela ob zahajajočem soncu in igri barv, ki je barvala nebo nad nama in nad vršaci v daljavi.
Pot je bila prvih nekaj deset minut kopna in mestoma poledenela, kaj kmalu pa se je začela zimska odeja in hoja je postala pravi užitek. Tokrat sva se na vrh kot ponavadi podala z vasi Prtovče, a čez Razor. Kljub temu, da sva iz Novega mesta odšla precej pozno, sva na vrh prišla pred zahodom in se med čakanjem nanj sladkala z domačimi piškoti in vročim čajem.
Jasno nebo je odpiralo razglede daleč naokoli in v daljavi sva opazovala vse od Julijskih Alp, do Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in Škofjeloško ter Cerkljansko hribovje, odete v rožnate odtenke. V Krekovi koči so se med tem že začeli zbirati srečkoti, ki so silvestovo preživeli pod zvezadami, nama pa so pisane lučke izza zarošenih oken popestrile prvih nekaj korakov na poti v dolino. Med sestopom sva srečala še kar nekaj pohodnikov, ki so se v trdi temi odpravljali proti vrhu, morda celo več kot sva jih videla med vzponom.
Silvestrovanje v koči ostaja ena izmed najinih želja, neznansko lepo pa je bilo zadnji večer v letu preživeti ob sončnem zahodu!
Objavite komentar