Na prvo nedeljo v novem letu sva si želela osvojit Debelo peč, a sva si tako kot pri prvem poskusu, na pol poti premislila in se raje podala na bližnja Brda. Na pot sva se podala nič kaj zgodaj zjutraj, že po poti spila dve od treh termovk, jaz pa sem že pred Pokljuko snedla tudi prvega od treh sendvičev. Ko se je cesta končno začela dvigat in sva prišla na Pokljuko, sva zavila proti Medvedovi konti. Nisem ravno štela kilometrov, a po nekaj ovinkih in veliko ravnine, sva se z avtom po povsem zamrznjeni cesti pogumno podala v klanček. No, osvojila ga nisva, ker sva nekje na pol poti obtičala, nato pa počasi rikverc lezla nazaj v dolino. Nekaj časa sem še vztrajala z odprtii očmi, potem pa raje mižala in stiskala pesti, da se nama kaj ne zgodi. In na srečo se nama ni! Do izhodišča se torej nisva pripeljala in si pot v vsako smer podaljšala za dobre tri kilometre. Ko sva na gojzarčke končno nataknila derezce in se odpravila po zaledenelem cestišču, sva po nekaj sto metrih srečala planinca s psičkom, ki prav tako ni speljal v hrib. Do planine Lipanca smo hodili skupaj in izmenjali toliko besed, da je vzpon minil precej hitro. Pri koči sva se na mojo željo ustavila in pomalčkala domače brownieje, potem pa se okrepčana podala proti vrhu. Pred dobrim letom sva konec decembra v kratkih rokavih hodila po travnatih pobočjih, tokrat pa sva po tej isti poti kar precej premražena, z derezicami gazila po snegu. Pri razcepu za Debelo peč in Brda, sva se odločila da jo raje mahneva na Brda, saj je razgled na Triglav tam res nebeški. Pa sva šla! Celo pot naju je spremljal strašno močan veter in nemalokrat sva se ustavila, saj se je resnično zdelo, da bi naju v nasprotnem primeru odpihnilo kdo ve kam. Ko sva končno prilezla na vrh, sva zares na hitro naredila par fotografij, pa še to težko, ker je bilo zaradi vetra oteženo že zgolj samo stanje pri miru. A bilo je vredno! Razgledi na okoliške vrhove so bili kraljevski in občutki kljub mrazu božanski.
Vsega skupaj sva potrebovala dobre štiri ure hoje, tri sendviče na glavo (namesto zajtrka in kosila), dva litra čaja in derezice. Pot ni zahtevna in ni predolga, je pa kljub vsemu potrebna previdnost. Vzpon toplo priporočava in vam želiva varno pot!
Objavite komentar