Če se že znajdete v Kotorju, nikakor ne smete izpustiti obiska narodnega parka Lovčen, ki obsega gorovje tik nad njim.
Midva sva se tja odpravila po stari avstrijski cesti, ki na skoraj vsaki svoji serpentini ponuja nov razgled na kotorski zaliv. Ob nenehnem ustavljanju in fotografiranju se zna pot kar zavleči, sicer pa se kmalu znajdeš v osrčju gora, kjer te že pozdravijo prve table nacionalnega parka. Ko se cesta preneha vzpenjati, lahko nadaljujete po gorski cesti skozi stare kraje v obroču okrog parka (Njeguši, Dubovik), prispete v Cetinje in od tam spet v klanec v osrčje Lovčena, lahko pa že takoj zavijete desno in se po res ozki, a mnogo manj prometni cestici pripeljete na vrh že v nekaj minutah. Glavna pot, ki se sčasoma razširi, vodi na Jezerski vrh, kjer stoji slavni Njegošev mavzolej.
Zgradili so ga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na mestu, kjer je Peter II. Petrović Njegoš, črnogorski vladar in pesnik, dal leta 1845 postaviti cerkev v želji, da bi ga tam tudi pokopali. Mavzolej je bistveno razkošnejši od nekdanje cerkvice. Ko parkirate avto, se je potrebno najprej povzpeti po skoraj 500 stopnicah skozi tunel v gori, nakar vas končno pozdravita najprej Njegoševa mati in sestra v tradicionalnih oblačilih (skoraj 5 metrov visoka kipa), nato pa še sam Njegoš z orlom in 200 tisoč pozlačenih ploščic, ki krasijo 9 metrov visoki strop nad njim. Res veličasten prizor, ki se na drugi strani mavzoleja nadaljuje v razgled na celotno gorovje proti Boki Kotorski in na vzhod proti Cetinjam. Njegoš je pokopan v kripti pod mavzolejem.
Ob vračanju po cesti proti Cetinjam, sva se strinjala, da Lovčen ponuja še mnogo več od mavzoleja. Če nič drugega, si lahko v prijetno urejenem parku privoščite piknik in se nadihate svežega gorskega zraka le nekaj kilometrov stran od morja.
Čeprav Cetinje ne spadajo v nacionalni park, se nekdanje glavno mesto vseeno logično povezuje z Lovčenom. Večina črnogorskih vladarjev se je rodila v Njeguših (pod Lovčenom) in vladala v Cetinjah. Ulice mesta še vedno krasijo palače in razkošne nekdanje ambasade tujih držav. Med njimi je gotovo najbolj zanimiva francoska, ki močno izstopa po videzu. Govori se, da so pomešali arhitekturne načrte in v Črni Gori zgradili ambasado, kakršno bi morali v Egiptu. Sicer pa si lahko ogledate kraljevo palačo, cerkvico, v kateri je pokopan prvi kralj Črne Gore, samostan in vladno palačo. Res veličastni kraji, ki so upravičeno nacionalni ponos Črne Gore.